Prenovljeni Mercedes-Maybach S-Class prihaja na trg nekaj mesecev po posodobitvi osnovnega modela Mercedes-Benz S-Class, vendar tokratna nadgradnja prinaša tudi pomemben premik, ki bo v Evropi verjetno vzbudil nekaj pomislekov med tradicionalnimi kupci. Ljubitelji velikih motorjev bodo namreč lahko nekoliko prikrajšani, saj nova generacija na evropskih trgih opušča dvanajstvaljni motor V12, ki je dolga leta predstavljal […]
Klasični motorji ostajajo tudi po 2035?
Evropska unija je po več mesecih razprav odstopila od prvotnega načrta, po katerem bi po letu 2035 prepovedala prodajo novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Odločitev pomeni občutno spremembo smeri, saj je bil ukrep ena ključnih točk evropske podnebne strategije.
Sprva je bila prepoved zamišljena kot instrument za pospešitev prehoda na elektromobilnost in zmanjšanje izpustov. A številne države in avtomobilski proizvajalci so opozarjali, da je rok prekratek, da je tehnološki preskok zahteven in da infrastruktura za električna vozila še ni dovolj razvita. Zaradi stroge časovnice bi bile lahko ogrožene številne zaposlitve, konkurenčnost industrije pa zmanjšana.
Zaostaja že infrastruktura
Zadržki so se okrepili še zaradi visokih cen električnih vozil in neenakomerne razpoložljivosti polnilnic po državah članicah. Velik del evropske avtomobilske industrije je opozoril, da bi prisilna elektrifikacija v tako kratkem času povzročila prevelik pritisk na proizvodnjo, s tem pa škodo celotnemu sektorju.
Nova usmeritev odpira vrata alternativam. Motorji na notranje zgorevanje ostajajo dovoljeni, če uporabljajo sintetična ali druga nizko-ogljična goriva, med njimi tudi napredne biogorivne zmesi. Tak pristop naj bi omogočil bolj postopen prehod k zmanjševanju izpustov in dal industriji več manevrskega prostora za prilagajanje.
Še vedno pa ostajajo odprta vprašanja, na primer status priključnih hibridov in vozil z razširjenim dosegom, ki sicer zmanjšujejo porabo, a še vedno uporabljajo fosilna goriva. Prav tako ni jasno, kako hitro bodo nove tehnologije goriv dostopne in cenovno sprejemljive.
Odločitev vsekakor pomeni, da kupci in proizvajalci dobivajo daljše prehodno obdobje. S tem naj bi se izognili nenadni opustitvi obstoječih tehnologij in omogočili bolj uravnotežen razvoj različnih pogonskih rešitev. Prihodnost evropskega avtomobilizma bo tako verjetno bolj raznolika, prehod pa manj sunkovit, kot je kazalo pred letom dni.
Prednosti in slabosti:
-
Prednosti: več fleksibilnosti za industrijo, daljši prehod za kupce, postopno uvajanje novih tehnologij.
-
Slabosti: počasnejše zmanjševanje izpustov, negotovost glede razvoja alternative, možno odlaganje nujnih okoljskih ukrepov.
Športniki ostajajo in bodo še boljši
Za športne avtomobile morebitna odločitev EU pomeni predvsem več časa. Segment, ki temelji na karakterju motorjev, zvoku in linearni odzivnosti, ne bo prisiljen v hiter prehod na izključno električni pogon. Proizvajalci lahko zato dlje razvijajo sintetična goriva in izboljšujejo učinkovitost klasičnih motorjev, hkrati pa postopno uvajajo elektrificirane rešitve.
Kupci športnih vozil bodo imeli daljše prehodno obdobje, v katerem bodo še vedno na voljo modeli z notranjim zgorevanjem, pa tudi novi visoko zmogljivi električni avtomobili. To ohranja raznolikost ponudbe, obenem pa daje industriji možnost, da najde ravnotežje med tradicijo in okoljskimi cilji.
V praksi to pomeni, da klasično gnani športni avtomobili sploh še ne bodo odšli v zgodovino. Postali bodo še boljši, še močnejši in še bolj zmogljivi. Mi pa jih bom še naprej iskali in vam pripravljali kar najboljšo ponudbo. Preverite tokratni izbor avtomobilov in kaj vas čaka v ponudbi za vsaj 100 tisoč evrov. Izbira je res pestra.