V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Fiat naredil korak ali dva naprej v razvoju znamke in se razširil v segment elegantnih, zmogljivejših vozil. Takrat se je italijanska avtomobilska industrija soočala z rastjo povpraševanja po vozilih, ki niso bila le praktična in cenovno dostopna, temveč so predstavljala statusni simbol. Nenazadnje se je pojavil Lamborghini, vse bol opazen je bil Ferrari in tako dalje.

Fiat je v odgovor predstavil več kupejev, ki so temeljili na njihovih štirivratnih limuzinah višjega razreda — predvsem modelih 2100 in 2300 — in jih opremil z bolj elegantnimi karoserijami priznanih karoseristov, kot sta Ghia in OSI. Ti kupeji so bili namenjeni kupcem, ki so želeli pravi italijanski potovalnik v kombinaciji s Fiatovo tehniko in bolj prestižno izkušnjo, hkrati pa so ostali cenovno dostopnejši od konkurence, kot sta Alfa Romeo ali Lanci. No, seveda so tu tudi izjeme, kot je Fiat Dino, ki si je pogonski sklop sposodil pri Ferrari Dinu, priljubljen pa je bil tudi v mafijskih krogih. Nič manj elegance pa na drugi strani ni prinašal omenjeni model 2300.
Združitev treh največjih: Abartha, Fiata in Ghie
Tehnična osnova je izhajala iz limuzine Fiat 2300, vendar je bil kupe zasnovan kot samostojen, bolj prestižen izdelek, namenjen zahtevnejšim kupcem. Oblikovanje so zaupali karoserijski hiši Ghia, ki je ustvarila elegantno in uravnoteženo štirisedno kupejevsko silhueto. Ta se je ponašala z izrazitim italijanskim značajem, ki je tako rekoč obvezen element vsakega avtomobila tega segmenta.

Različica 2300 S ni bila zgolj estetska nadgradnja osnovnega kupeja. Pri njenem razvoju je Fiat sodeloval s Carlom Abarthom, kar je bilo v tistem času jasno sporočilo, da gre za bolj športno naravnano izvedbo. Motor, vrstni šestvaljnik s prostornino 2,3 litra, je bil deležen mehanskih izboljšav, ki so mu zagotovile več moči in bolj odziven značaj. Po zaslugi dodatnega vplinjača je namreč moč iz 105 narasla na 136 konjev, najvišja hitrost pa se je približala 200 kilometrom na uro. S tem je 2300 S ponujal opazno bolj dinamično vožnjo, hkrati pa ohranil udobje in kultiviranost, ki sta bila pričakovana v tem razredu.
Po krivici spregledan
Fiat je model 2300 S razvijal z jasnim ciljem: nagovoriti kupce, ki so si želeli elegantnega, zmogljivega in prestižnega kupeja, vendar niso nujno posegali po dražjih in bolj ekskluzivnih znamkah. Avto je bil namenjen premožnejšim posameznikom, poslovnežem in voznikom, ki so cenili italijanski dizajn, dolgoprogaško udobje in šestvaljno uglajenost, a so hkrati želeli nekoliko več diskretnosti in racionalnosti, kot jo je ponujala neposredna prestižna konkurenca.

Na trgu je Fiat 2300 S nastopal v istem razredu kot takratni prestižni italijanski gran turismo kupeji. Po zasnovi, zmogljivostih in ceni se je umeščal ob bok modelom, kot sta Lancia Flaminia Coupé in Alfa Romeo 2600 Sprint. V primerjavi z njima je ponujal nekoliko bolj zadržan, a zelo eleganten značaj ter poudarek na udobju in uporabnosti na daljših razdaljah. Prav ta kombinacija mu je zagotovila posebno mesto v Fiatovi zgodovini in ga danes postavlja med zanimivejše, a pogosto spregledane italijanske kupeje šestdesetih let.
Primerek, ki osvaja poglede in nagrade
Proizvodnja Fiat 2300 Coupéja, vključno z različico S, nikoli ni dosegla velikih številk. Avtomobil ni bil zamišljen kot množični izdelek, temveč kot nišni model, ki dopolnjuje ponudbo znamke in gradi njen ugled. Ob tem med lastniki tega modela praviloma ni bilo znanih imen, bil pa je priljubljen med upravnim odborom podjetja, pa tudi med diplomati. Prav razmeroma omejena proizvodnja je eden od razlogov, da je 2300 S danes redek in cenjen med poznavalci klasičnih avtomobilov.

Verjetno enega najlepših primerkov tega modela na celem svetu pa imamo trenutno na voljo tudi pri Autobrokerju. Primerek iz leta 1967 je namreč v skoraj 60 letih prevozil manj kot 60 tisoč kilometrov, oba dosedanja lastnika pa sta zannj skrbela vzorno. Avtomobil je namreč v tako rekoč popolnem stanju, kar dokazuje tudi prvo mesto na dogodku Concours dElégance, ki je leta 2022 potekal pred nekdanjo rezidenco nizozemske kraljeve družine Soestdijk Palace.